S kolesom na Vršič
Odkar sem obudila svoje navdušenje nad kolesarjenjem, sem imela željo, vsaj enkrat prikolesarit na Vršič. Kar zadeva kondicijo, bi mi ta podvig uspel že kakšno leto prej, vendar je poletje vedno padlo mimo in Vršič je konec septembra pogosto že pod snežno odejo. Ideja se je zato prestavljala za eno sezono naprej, letos pa mi jo je vendarle uspelo realizirati. Dan je bil idealen, kondicije je bilo dovolj, zato sam vzpon ni bil preveč naporen, edino kar me pri takih vzponih moti je, da me enolični ovinki začnejo kar hitro dolgočasiti. Večinoma se zamotim z glasbo, moj zvesti spremljevalec na kolesarjenju je mp3, ki pa se je tokrat odločil, da ne bo sodeloval.Kljub temu mi je uspelo pribrcati do vrha, namesto glasbe sem se zadovoljila z res lepimi razgledi, ki jih sama pot ponuja.
Štart je bil v Kranjski Gori, cilj pa prelaz Vršič (1611 m.n.m). Ovinkov do vrha je 24. Štejejo pa se menda samo ovinki, ki so blizu 180 stopinj.
kar napet vzpon pred ovinkom št.5
ovinek št.15. Glede na nadmorsko višino, bi lahko bil to 13. ovinek. S pripisom – veliko sreče 
vmesni postanek, skoraj že na vrhu
in ko si končno na vrhu…
pogled na melilšče, po katerem bi se bilo zanimivo enkrat spustit. Peš, ne s kolesom
najina ”mašinerija”
iiizidoor ovčiice pasel
Sledil je še noro, noro dober spust do Kranjske Gore, padla pa je tudi že nova ideja za naslednje leto Spust na drugo stran v Trento in naprej do Mosta na Soči, hop na vlak proti Ljubljan. Naslednji dan pa ….z avtobusom po avto v Kranjsko Goro?! OK, bo treba še mal naštudirat to varijanto.
Š. hvala za družbo, you really rocked this time
13 odgovorov na temo “S kolesom na Vršič”
Komentiraj
Bravo! Sedaj te čaka mangart, nato pa cel krog: KG – Bovec – Mangart – Predel – Trbiž – KG.
[...] S kolesom na Vršič Published August 25, 2008 Slike & Ture Tags: Vršič S kolesom na Vršič [...]
Hej:) sam sem pred nekaj leti opravil turo – Postojna, ljubljana, kranj, radovljica, jesenice – 1. Dan, drugi dan pa Jesenice, kranjska gora, vršič, potem pa trebta bovec, nova gorica, ajdovščina, vipava in zopet do postojne. Tura je bila kar zahtevna, bil pa sem z gorcem.
Lp
Tisto melišče je odlično za spust ^^
Vsak vzpon je vedno uspeh, ki ostane. Še posebej vzpon na Vršič. Ta je za mene, kar simboličen. Pravkar jih bom 60. Za sabo imam 25 Vršičev. Moram povedati, da vozim specialko, kar je nekoliko težje, kot z gorskim, vendar to ni bistveno. Moj pogoj meni je bil vedno: NIČ NOGE DOL. Vsekako sta (si) trpela pri Mihovem domu in čez jaso. Od teh 25 Vršičev sem se destkrat vrnil nazaj v Kranjsko, ostali pa so bili naprej proti Trenti.
Predlagam ti(vama), da na Vršiču prespita ter se naslednji dan spustita proti Trenti, si ogledata kočo pri izviru Soče (z glavne ceste odcep desno in vzpon kakih 700 m do koče. Potem pa naprej do Mosta na Soči. Od tam pa, če bodo noge dale (in glava) naprej do Cerknega čez Kladje in spust proti Škofji Loki in Ljubljani.
Drugače pa si se totalno zmotila v številu ovinkov. Ovinkov ni 24 , ampak samo dva – LEVI in DESNI (lol – star štos tistih, ki pridejo na Vršič)
> Ovinkov ni 24 , ampak samo dva – LEVI in DESNI
Koliko pa je enih in drugih?
tisto melišče je bilo super za spust 20 let nazaj zdej je pa že čist zdrajsano
Tudi jaz včerja na Vršiču, ampak dvakrat: iz Kranjske gore in nato spust v Trento in nato nazaj. Seveda priti gor ni nobena stvar, vprašanje je v kakšnem času. Velja pa seveda samo v enem kosu. Glede na to, da sem že 53, je bil včerajšnji čas 0:54:49 kar v redu. Na žalost sem pri spustu v Trento predrl sprednjo gumo. Dan je bil pa res čudovit, samo malo mrzel.
Da se ne boš vizil z vlakom preko Jesenic v Ljubljano in naslednji dan iz Ljubljane na Jesenice po avto ti predlagam naslednjo preizkušeno varjanto. Z avtom do Jesenic in za ogrevanje s kolesom do Kranjske Gore. Od tam pa naprej preko Vršiča in Bovca do Mosta na Soči, kjer se pelješ z vlakom do Jesenic in naprej za avtom do doma.
z gorcem je definitivno lažje kot s specialko. Ni nobenega dvoma. S specialko bi vrjetno obupala že kar na prvem klancu. Glede časa pa mi ni bilo pomembno, turo sem splanirala bolj kot izlet,ne kot dirko
temu primerno je vzpon tudi trajal. So pa zato vmes nastale lepe slikce
Pardon, pardon – nisem tako mislil. Slikice so v resnici čudovite. Če bi še za avtomobile in motorje uvedli cestnino ali pa kar zaprli cesto, bi bilo pa še lepše. Vsem, ki greste s kolesom na Vršič pa en lep pozdrav in veliko veselja.
men je bilo že na Jamnik muka gont, kaj šele na Vršič
Pozdravljeni , Vršič je vsekakor lep izziv za skoraj vsakogar. sam sem se odločil za tole akcijo iz Radovljice, kjer sem preživlajl podaljšan vikend. Lani sem pričel s kolesarjenjem ( 42 let , 110 kg ) in kolo se je izkazalo kot izjemno shujševalno sredstvo. Kilometri kar divjajo, kilogrami pa počasi kopnijo ( -15 ). Ob vsem tem pa so mi pričeli postajati izziv dolgi klanci. In vršič je bil v letošnjem letu lep izziv zame. USpelo mi je, vesel sem , zadovoljen, ker sem bil poplačan z izjemnimi razgledi, čudovito turo in osvojeno trofejo. V letu 2010 zagotov pridem nazaj, s tem, da bom podaljšal preko in prekolesaril še tolminsko. Ampak do takrat pa še rabim kakšnih 2- 3 tisoč dodatnih km. S specialko seveda.
LP