Na kolesu
7.07.2008S KOLESOM NA TROMEJO
Jutro je obetalo lep sončen dan in po šestih dneh dela, sem ob 7ih zjutraj vedela eno stvar - nujno je treba nekam it
Vleče me sicer na morje, ampak vožnja do obale bi znala trajat in trajat in trajat, zato je med pitjem extra močne kave padla odločitev,da jo mahnem na Gorenjsko. Kolo na streho in gas. Proti Kranjski Gori. Od tam pa najprej malo ogrevanja po ravnini, v Planici pa sem zavila v smeri proti Tromeji. Tam sem bila peš že velikokrat, s kolesom danes prvič. In ni mi žal. V bistvu sem prepričana,da v kratkem sledi ponovitev
Še kratek opis poti. Iz Kranjske Gore najprej kolesarimo po kolesarski stezi, do Planice se ravno prav ogrejemo. Zavijemo v vas in pri gostilnah, kamor tujci hodijo na pohane šnicle in tenstan krompir, zavijemo v klanec desno, nadaljujemo po označeni cesti, ki pelje na Tromejo.
Prvi vzponi so kar napeti, makedam pa znosno prevozen. Pot kmalu ponudi obilico prečudovitih rezgleov proti hribom. Prvi del ceste je najbolj strm, zato tu ne obupat
Ko enkrat pridemo do koče na Tromeji, smo najhujši del poti že predihali. Peš pot se odcepi od ceste na levo, mi pa s kolesom peljemo naprej po makedamski cesti. Od doma naprej se cesta polagoma vzpenja in ko pridemo do smerokazov, se lahko usmerimo proti Podkorenu nazaj v dolino,bolj vztrajni pa zavijemo na odcep ceste v levo. Nekaj ovinkov, še malo klancev, še kakšen ovinek in pribrcamo na vrh. Po počitku in malici sledi najlepši del poti. Spust v dolino.
V koči na Tromeji, ki je nekako na sredini poti, ponujajo pester izbor jedi. Znani so predvsem po gobjih jedeh in štrudljih. Takih in drugačnih. Na jedilniku se najde tudi jota, ričet, pasulj.










